CBAM - mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah

Kaj je CBAM?

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je okoljski instrument, ki ga je Evropska unija uvedla z uredbo 2023/956 v okviru zelenega dogovora z namenom doseči ogljično nevtralnost do leta 2050. Njegov glavni cilj je zagotoviti, da uvoženi izdelki nosijo stroške svojega ogljičnega odtisa, s čimer se vzpostavi enakopravnejša obdavčitev domačih in uvoženih proizvodov ter prepreči selitev proizvodnje v države z milejšimi okoljskimi predpisi.

CBAM dopolnjuje obstoječi sistem EU ETS (EU Emissions Trading System), ki določa ceno emisij CO₂ za podjetja znotraj EU. Ker morajo evropski proizvajalci že plačevati za svoje emisije v okviru sistema ETS, je mehanizem CBAM zasnovan tako, da preprečuje ogljično uhajanje (carbon leakage) – pojav, pri katerem bi podjetja selila proizvodnjo v države, kjer stroški emisij niso zaračunani.

CBAM prinaša več pomembnih sprememb:

Ustvarja enakovredne konkurenčne pogoje med proizvajalci v EU in izven EU.
Spodbuja okolju prijaznejšo proizvodnjo tudi v tretjih državah.
Prispeva k postopnemu prehodu na bolj trajnostno gospodarstvo, kjer bodo emisije ogljika ustrezno ovrednotene v končni ceni izdelkov.

Trenutno se CBAM osredotoča na energetsko intenzivne proizvode, ki so najbolj izpostavljeni tveganju ogljičnega uhajanja. Sem sodijo:

Železo in jeklo
Aluminij
Cement
Gnojila
Električna energija
Vodik

Mehanizem je začel veljati 1. oktobra 2023 in se uvaja postopoma. Najprej velja prehodno obdobje, ki traja od 1. oktobra 2023 do 31. decembra 2025. V tem času morajo zavezanci četrtletno poročati o emisijah uvoženega blaga, vendar brez finančnih prilagoditev (potrebe po nakupu in predaji kuponov). Poročila je treba oddati do konca meseca po zaključku vsakega četrtletja, v katerem je bil opravljen uvoz.

S 1. januarjem 2026 bo CBAM v celoti stopil v veljavo, kar pomeni, da bo uvoz določenega blaga mogoč le za pooblaščene deklarante CBAM. Uvozniki bodo morali predložiti letno deklaracijo, ki bo vsebovala podatke o uvoženem blagu, vgrajenih emisijah in ustrezno število kuponov CBAM.

Kdaj je potrebno poročati v prehodnem obdobju?

Obveznost poročanja nastane, kadar se blago navedeno po tarifnih oznakah v Prilogi I Uredbe (EU) št. 2023/956, s poreklom iz tretje države, uvozi na carinsko območje EU (vključno s sprostitvijo v prosti promet ali s sprostitvijo blaga v prosti promet ob oprostitvi plačila DDV pri dobavi v drugo državo članico – CP42). Poročanje je obvezno tudi za oplemenitene proizvode iz blaga, zajetega pod CBAM, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja po členu 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, kadar se ti proizvodi sprostijo v prosti promet znotraj EU.

Izjeme, za katere mehanizem CBAM in obveznost poročanja ne veljata, vključujejo:

Blago s poreklom iz držav, kot so Švica, Norveška, Islandija in Lihtenštajn, ter blago s poreklom z ozemelj, kot so Büsingen, Helgoland, Livigno, Ceuta in Melilla. Izjema so tudi proizvodi s poreklom iz Evropske unije.
Blago, katerega dejanska vrednost na pošiljko ne presega 150 evrov.
Blago v osebni prtljagi potnikov, ki prihajajo iz tretjih držav, če njegova dejanska vrednost ne presega 150 evrov.
Blago, ki se uporablja ali premika v okviru vojaških dejavnosti.

Kdo je zavezan k poročanju v prehodnem obdobju?

V prehodnem obdobju (od oktobra 2023 do decembra 2025) morajo uvozniki določenih ogljično intenzivnih proizvodov poročati o vdelanih emisijah CO₂ v uvoženem blagu.

Kdo je zavezanec za poročanje?

Poročanje morajo izpolnjevati:

Uvozniki, ki vlagajo carinske deklaracije v EU.
Posredni carinski zastopniki, kadar uvoznik nima sedeža v EU.

V določenih primerih je odgovornost poročanja lahko prenesena na uvoznika, če se posredni zastopnik tako odloči.

Kakšne podatke je treba poročati?

Zavezanci morajo vsako četrtletje poročati o:

Količini uvoženega blaga (izraženi v tonah ali megavatnih urah pri električni energiji).
Neposrednih emisijah CO₂, povezanih s proizvodnjo blaga v tretji državi.
Morebitnih dajatvah na emisije CO₂, ki so bile že plačane v državi izvora.

Kdaj in kako poteka poročanje?

Rok za oddajo poročila: do 30. dne meseca po končanem četrtletju.
Poročanje poteka prek Portala CBAM, kjer zavezanci ročno vnašajo podatke ali jih oddajo v obliki XML datotek.
Če v določenem obdobju ni bilo uvoza zajetih proizvodov, poročanja ni potrebno oddati.

CBAM certifikati in finančne obveznosti od leta 2026

Po zaključku prehodnega obdobja (od 1. januarja 2026 dalje) bo poleg poročanja potrebno tudi plačilo pristojbin za emisije ogljika. To bo izvedeno prek sistema CBAM certifikatov, katerih cena bo določena na podlagi povprečne cene emisijskih kuponov v sistemu ETS.

Kako bo deloval sistem CBAM certifikatov?

Uvozniki bodo morali kupiti ustrezno število CBAM certifikatov, ki bodo pokrivali vdelane emisije v uvoženem blagu.
Cena CBAM certifikata bo vezana na povprečno ceno emisijskih kuponov ETS na trgu.
Če je bila v državi izvora že plačana dajatev na emisije, se bo ta znesek odštel od končnega zneska obveznosti.

Viri in literatura:

Uredba (EU) št. 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM)
Vir: EUR-Lex – 32023R0956

Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije
Vir: EUR-Lex – 32013R0952

Finančna uprava Republike Slovenije, “Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM)”
Vir: https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/cbam

1 K+

Lines of Code

Accolades Earned

100

Projects Completed

Why Choose Us?

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar.

Best Quality Designs